Vse se je začelo s knjigo, ki je nisem mogel prebrati.

Pozdravljeni, sem Dott. Preden sem razvijalec, sem bralec.

Skoraj za vsako težavo, na katero sem naletel v življenju, je bil odgovor že skrit v neki knjigi. Zato veliko berem, sto ur na leto, včasih tudi dvesto.

In vedno se je dogajalo isto. Zaljubil sem se v knjigo, ki ni bila nikoli prevedena v moj materni jezik, kitajščino. Tako sem storil, kar stori vsak bralec: čakal sem. Vsakih nekaj mesecev sem iskal prevod in ostal praznih rok. Večina knjig sploh nikoli ni prevedenih, redke srečne pa prispejo šele po letih.

Zato sem izbral težjo pot, čeprav je beseda "lucky" bližje resnici. Angleščino sem že bral dovolj dobro, da sem se znašel. A dovolj dobro ima svojo ceno: v angleščini nikoli nisem bral tako hitro kot v svojem jeziku. Knjiga, ki mi v kitajščini vzame teden dni, mi lahko v angleščini traja veliko dlje. Vrata so se odprla, a cena vstopnice je bila absurdna. In sam sem bil eden od tistih srečnih, a nihče se ne bi smel biti prisiljen naučiti celega jezika samo zato, da bi prebral knjigo, ki jo ljubi, še najmanj danes, ko je umetna inteligenca prevajanje z vseh praktičnih vidikov tako rekoč rešila.

Ne mislim, da bi moral jezik, v katerem je bila knjiga napisana, odločati o tem, kdo jo sme brati.

Zato sem ustvaril BookTranslator. Daste mu knjigo v jeziku, ki ga ne znate brati, in vrne vam jo v celoti v jeziku, ki ga razumete.

Tehnologija je bila že tu; nekdo jo je moral samo uporabiti. Ustvaril sem jo zase, a nisem bil edini, ki je čakal.